Vino
 |
Vino po kakovosti delimo na:
 namizno vino: tovrstno vino obravnavamo kot najmanj kvalitetno. Vecinoma ni sortno in je pogosto narejeno iz grozdnih sort, ki ne dosežejo sladkorne stopnje za kakovostno vino. Zato je dovoljeno dodatno sladkanje. kakovostno vino: narejeno je iz grozdja, ki je obrano v polni zrelosti, njegova sladkorna stopnja pa se giblje med 70-85° Oe (14.2-17.0 g/l); vsebovati mora 6 do 10 g skupnih kislin/liter. Tudi pri kakovostnih vinih je dovoljeno dodatno sladkanje. vrhunsko vino: je vino najvišje kvalitete; grozdje, iz katerega je pridelano, je obrano v polni zrelosti oz. prezrelosti. Sladkorna stopnja mora biti nad 85° Oe, tako kot pri kakovostnih vinih pa (odvisno od sorte vrhunskega vina) 6 do 10 g skupnih kislin/liter. Vrhunsko vino se ne dosladkava. |
Vino je alkoholna pijaca, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta. Beseda izhaja iz latinskega izraza vinum (sorodno starogrškemu ?????), ki se nanaša tako na vino kot na trto. Proces alkoholnega vrenja, ki poteka v prisotnosti mikroorganizmov (gliv kvasovk), rad stece v vsakršni sladki tekocini. Sladkor se v tem procesu pocasi pretvarja v alkohol.
Od vec sto različnih sort trte (Vitis sp.) je le nekaj deset primernih za vzgojo grozdja za vino. Te sorte botaniki poimenujejo s skupnim imenom Vitis vinifera. Vsaka posamezna sorta ima svoje uradno ime, po navadi pa še vec ljudskih, lokalnih in nacionalnih razlicic, kar ustvarja svojevrstno zmedo med laiki in poznavalci. S tem v zvezi poznamo osnovno delitev vina na:
sortna vina, ki so pridelana iz posameznih sort vinske trte 
in zvrsti (fr. cuvee), ki so takorekoc mešanice razlicnih sortnih vin. V evropskem prostoru obstaja temeljna razlika v pojmovanju vina med romanskim in germanskim kulturnim svetom. Romanska ljudstva (Francozi, Italijani, Španci, Portugalci...) bolj poudarjajo znacilnosti, ki jih ponuja rastišce trte (geološka podlaga, podnebje, mikroklimatski pogoji... ali fr. terroire), zato so zanje pomembnejše zvrsti, npr. burgundec, bordojec, portovec, ki imajo nekako relativno stalno podobo in značilnosti. Po drugi strani pa prostor germanskega vpliva (Nemcija, Avstrija, tudi Slovenija...) bolj poudarja posamezne sorte in sortne znacilnosti. Tržijo torej npr. renski rizling, traminca, sivi pinot... To pa nikakor ne pomeni, da Nemci ne poznajo zvrsti ali Italijani sortnih vin. Gre zgolj za pretežne trende in tradicijo.
Vino je posebej zanimivo iz vec razlogov. Gre za priljubljeno in pomembno pijaco, ki spremlja in bogati številne evropske in mediteranske kuhinje, od preprostih tradicionalnih do najbolj prefinjenih in izdelanih. Bolj kot kateri koli drug pridelek odseva raznolikost dežele, lokalne kulture kvasovk ter podnebje in pogoje, pri katerih zori grozdje in pri katerih poteka njegova predelava.
Vino se v številnih kulturah uporablja v verskih obredih. Trgovanje z vinom je številna področja zgodovinsko mocno zaznamovalo. Premnogim pripadnikom revnejših slojev prebivalstva v deželah posajenih s trto je izkupicek od vina pomenil glavni vir prihodka, trgovina z vinom pa je bila osnova gospodarstva tudi marsikaterega samostana (le-ti so sicer imeli veliko vlogo pri razvoju in napredku v vinogradništvu). (vir Wikipedia)
